ZADNJI PREBIVALEC
Pripoved o obisku zadnjega prebivalca nekoč ugledne gostilne. Kako je vse minljivo!
Pripoved o obisku zadnjega prebivalca nekoč ugledne gostilne. Kako je vse minljivo!
Otroci in živali, kako preprosta, živahna in brezskrbna je mladost.
Kaj še ostane v starosti od življenja?
Kolovrat....Nekoč življenska potreba, danes opravilo, ki ga zna in zmore le še redko kdo. Nit, ki je nastajala iz ovčje volne, ob neskončnih zasukih, ure in ure, predvsem pozimi. Rutina, vrlina, vztrajnost, ob revni svetlobi in Njegovem varstvu.
Oglarstvo ima na slovenskem dolgoletno tradicijo. Naši predniki so si s trdim delom pri kopah prislužili dodaten vir za preživljanje. Zato se ni čuditi, da se spomini vračajo in ta tradicija obuja, v zadovoljstvo tistih, ki so to nekdaj počeli in v poduk mlajši generaciji.
Auswitz 2017- V spomin in opomin.
Kako neverjetno čas beži in spomin bledi. Nemo soočenje gledalca in zapornika, ki je samo še številka. Spremljanje njih na poti, vdanih v usodo, do skrajnosti ponižanih, razčlovečenih, med množico sotrpinov z enako usodo. Vsi so družno končali na seznamu.... Kako lahko neprizadeto, odmaknjeno, preštevaš njihova imena?